Zakaj potovanje v malih skupinah?
Ko sem se pred dobrimi 15 leti začel resneje ukvarjati z organiziranim turizmom, sem takoj naletel na njegove slabe strani.
Namesto, da bi ljudje uživali v potovanju, so se največkrat pritoževali nad zamudo pri avtobusnih postankih in vrstah pri ženskem stranišču, nad tem, da se v avtobusu zaradi vsevprek govorjenja, razlage nikoli ne sliši in nad tem da se v bistvu povsod čaka – pri razdelitvi sob, pri vstopu v muzeje, pri zajtrkih in pri večerjah. Poleg tega se je vedno našel nekdo, ki nekomu ni odgovarjal. Pri takšnem številu ljudi je bilo to skoraj pričakovano.
Tudi delo vodnikov je seveda izjemno oteženo, ko mora en sam skrbeti za 40 ali celo 50 oseb, ki jih v kratkem času sploh ne uspe niti spoznati. Zgodi se celo, da za nekoga na koncu potovanja sploh ne ve, ali je bil v njegovi skupini ali ne.
Vedno je nekako veljalo, da se drugače ne da. Oziroma bolj natančno – drugače se organizirano ne da. Kar pomeni, če si želel imeti svoj mir, si se na potovanje odpravil sam. To pa je, poleg veliko višjega izdatka, pomenilo tudi veliko planiranja in organiziranja s strani potnika samega. In naenkrat je beseda oddih izginila.
Potovanje za malo skupino je bilo seveda možno organizirati, ampak po preprostem računu, da si ceno pomnožil s 40 in delili z 10. Cena, ki je prišla ven je bila torej 4-krat večja.
In vendar se da potovati drugače.
Veliko je že letalskih prevoznikov, ki so začeli objavljati "poštene" cene. Veliko je tudi hotelov, ki majhnim skupinam ponudijo isto ceno kot velikim. Treba jih je samo poiskati.
Ko so postale cene medcelinskih letalskih kart bolj dostopne, so se začela odpirati daljna obzorja in zanimivo je bilo, da se je za razliko od Evrope tja potovalo tudi v manjših skupinah (20-30). Na ta način sem tudi sam uspel odpeljati par manjših skupin (10 oseb) po ZDA. Takrat sem spoznal , kar še danes resnično verjamem. Ne obstaja boljši način organiziranega potovanja, kot je ta.
Sam sem namreč vedno verjel, da popotnik potuje zato, da odkriva. Vsak ima v sebi malo Indiana Jonesa. Ni važno koliko ljudi je to isto stvar odkrilo pred teboj – v tistem trenutku jo odkrivaš sam. Ta stvar je lahko povezava s preteklostjo, ko si v bližini nečesa kar je obstajalo v času Napoleona, Riharda Levjesrčnega ali celo Cezarja. Ta stvar je lahko slika ali kip, ki te posebej prevzame. Ta stvar je lahko seveda tudi košček narave, ki ga človeška roka ni uspela nikoli ukrotiti.
Ko je v tvoji neposredni bližini še 40 ali 50 ljudi, ki "odkriva" to isto stvar, se podoba skupinice raziskovalnih arheologov spremeni v sliko vojaškega regimenta.
In strašljivo ponujanje masovnega turizma s strani ogromnih (avstrijskih, nemških…) turističnih konglomeratov, ki nas nedvomno čaka za vogalom , bo ta osebni stik s "stvarjo" popolnoma razblinilo.
In vendar se da potovati drugače.
Torej drži, da se je na medcelinska potovanja iz različnih razlogov začelo pošiljati tudi manjše skupine, vendar pa se po drugi strani ponudba za Evropo s strani turističnih agencij ni spremenila nič. Agencije jo še vedno ponujajo zelo površno in potniki se še vedno gnetejo in še vedno hodijo gledati iste stvari kot drugi potniki.
Tako so predvsem naša evropska potovanja nekaj posebnega. Ponujena so s strani oseb, ki so Evropo prekrižarile po dolgem in počez, so vanjo zaljubljene in vedo, da skriva ogromno zakladov, do katerih se pride predvsem po stranskih poteh. Temu primerno se je agencija tudi opremila z ustreznimi prevoznimi sredstvi ter izkušenimi vodniki-vozniki.
Za tiste, ki hočejo resnično spoznati utrip življenja v drugih delih EU ponujamo tedenska in daljša potovanja, za tiste, ki preprosto nimajo časa, pa so na voljo tudi krajša potovanja na katerih se spozna esenco izbrane pokrajine, oziroma mesta.
Majhne skupine potujejo neslišno, lažje se pomešajo med domačini, hitreje vstopajo in izstopajo in nenazadnje velja omeniti tudi ekološki faktor saj manj nog pusti za seboj manj stopinj.
Matjaž Mlakar, Direktor
CONDOR TRAVEL - SPECIALISTI ZA MALE SKUPINE
